Botanični vrtovi

Botanični vrt je ustanova (večinoma park ali rastlinjak), kjer so v študijske namene posajene različne rastline. Poleg študijskega namena so botanični vrtovi tudi priljubljeno mesto za sprehode v naravi. V Ljubljani se nahaja stari botanični vrt na Ižanski cesti, zelo lep in zanimiv je tudi botanični park Scaramanga v Sežani z obilo eksotičnega rastlinja iz vsega sveta. Med botanične vrtove lahko v Sloveniji štejemo tudi predvsem Arboretum Volčji PotokSavinjski gaj v Mozirju inAlpinetum Julijana v Trenti. V svetovnem merilu so znani Kew Gardens v Londonu.

Rezultat iskanja slik za botanični vrtovi

Prvi botanični vrtovi so nastali že proti koncu srednjega veka in so bili namenjeni predvsem zdravilstvu, vendar v splošnem velja, da sta najstarejša univerzitetna botanična vrtova v Pisi (1543) in Padovi (1545). Proti koncu 16. stoletja je bilo v Evropi že kar nekaj takšnih vrtov, ki se torej ponašajo z nad 400-letno tradicijo (Käthe Monem, 2007). Na Slovenskem je Karl Zois leta 1781 ustanovil prvi Botanični vrt (park Brdo pri Kranju) (Strgar, 1973). Botanični vrt v Ljubljani imenovan ''Vrt domovinske flore'' je bil ustanovljen leta 1810 v okviru visoke šole (École centrale). Zasnoval ga je Franc Hladnik. Vrt se lahko pohvali z neprekinjenim delovanjem in je tako poleg NUK-a naša najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova (Bavcon, 2000a).

Povezana slikaRezultat iskanja slik za botanični vrtovi v sloveniji

 

 

 

 

 

Svojevrstna zemljepisna lega Slovenije omogoča da se na tem razmeroma majhnem ozemlju uveljavljajo vplivi različnih podnebij, ki se tu stikajo in zaradi močne geografske razčlenjenosti naše dežele tudi prepletajo v silno pester mozaik. Takšno podnebje skupaj z različno sestavo in obliko tal ustvarja na Slovenskem kot le malo kje ugodne razmere, v katerih lahko uspeva veliko število različnih rastlin ter se razvija zanimiva in privlačna rastlinska odeja. Nič čudnega torej, da je ta košček zemlje s svojim rastlinstvom že zdavnaj privabljal naravoslovce velikega slovesa. Že v antični dobi omenja Aristotelov učenec Teofrast (4. stol. pr. n. š.) neko peruniko (Iris sp.) z ozemlja takratne Ilirije, ki ga danes štejemo k južni Sloveniji. V predklasični dobi botaničnih raziskovanj na Slovenskem se med drugim pojavita pri nas italijanski zdravnik in naravoslovec P. A. Mattioli (1501 - 1577) in v času svojega delovanja na Dunaju tudi nizozemski naravoslovec francoskega rodu C. Clusius (1526 - 1609). Še bolj živahno botanično raziskovanje slovenskega ozemlja in zanimanja za rastlinstvo nasploh pa se začne v klasični dobi, ko so na Slovenskem delovali zdravnik in naravoslovec I. A. Scopoli (1723 - 1788), naravoslovec F.

Vir: http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_plestenjak_maja.pdf