Poleti 2000 je v Vrtu raslo skupno 547 dreves in grmov oziroma 255 raznih vrst in sort drevnin. Popise stanja v skladu z mednarodno strokovno metodologijo je doslej že večkrat opravil dolgoletni gospodar Vrta, prof. dr. Aleksander Šiftar. Zaradi neurij v letih 2008. in 2009. in še drugih razlogov (suša, bolezni) se je število drevnin v zadnjih letih nekoliko zmanjšalo – na okrog 500.
Drevnine so opremljene z kovinskimi tablicami s slovenskimi in latinskimi imeni.
Pregled drevninskega fonda – stanje : popis 2004 in Popis drevnin 2010 (opomba: številke v posebni koloni označujejo mesto posamezne drevnine v detaljnem situacijskem načrtu Vrta); oba je pripravil prof. dr. A. Šiftar.
V minulih letih, še zlasti ob tradicionalnih majskih mladinskih prireditvah, je bil Vrt obogaten z vrsto novih, spominskih drevnin.
V 2011 se je začela priprava digitalnega posnetka celotnega stanja v Vrtu, kot podlaga za izdelavo dopolnitev oziroma sprejem novega Razvojnega načrta Vrta in njegovo vsestransko revitalizacijo.
Sprehod skozi Vrt ni omejen ali posebej usmerjan, ne s potmi ne kakor koli drugače. Kot opora obiskovalcu in posebna informacija naj služita izbor botanično zanimivih drevnin in izbor rastlin s simbolnim pmenom; številke v obeh pomenijo mesto posamezne drevnine v situacijskem načrtu oz. Vrtu.
Izbor botanično zanimivih drevnin
Staro sadno drevje je še edini preostali dokaz o nekdaj močni kmetiji Šiftarjevih. Jablane so na izteku svoje življenjske dobe, velika pogačarka (9) je bila posajena kmalu po I. svetovni vojni. Podobne starosti sta dve veliki hruški: zelena poletna magdalenka (1) desno od vhoda in vinska moštnica (31) severno od zgradbe. Tik ob zgradbi na jugozahodni strani stoji velika hruška moštnica (43), domača prekmurska sorta »Lapršnja«, ki je najstarejše rastoče drevo v Vrtu.