Blato na Jelovici ali Za Blatom na Jelovici
Jelovica je zakrasela alpska planota na skrajnem vzhodnem delu Julijskih Alp. Razteza se med 900 in 1600 m nadmorske višine in je v veliki meri poraščena z gozdom. V preteklih letih je bil pretežen del Jelovice pogozden s smreko, ponekod pa še najdemo naravne gozdove bukve in jelke. Le 10 % celotne površine obsegajo travniki in pašniki. Na nekaterih pašnikih še vedno pasejo živino in med njimi je zelo dejavna planina Goška ravan.
Območ je Jelovice je v letu 2004 dobilo naravovarstven status evropske pomembnosti, ki ga imenujemo NATURA 2000. Tako so bila določena »posebna območja varstva«, s katerimi zagotavljamo ugodno stanje življenjskega okolja določenih vrst ptic. Mednje sodijo divji petelin, ruševec, gozdni jereb, kozača, mali skovik in koconogi čuk, ki so pretežno gozdne ptice ter sokol selec in planinski orel, ki gnezdita v skalnih stenah Jelovice.
Poleg varstva ptic so na območju Jelovice predlagana tudi tri »posebna ohranitvena območja« Blato na Jelovici, Ledina na Jelovici in Ratitovec, kateri cilj je ohranjanje naravnih habitatnih tipov predvsem ruševja, gorskih travnikov in visokih barij.
Zelo pomembna komponenta območja so štiri visoka barja, ki jih v Sloveniji najdemo še na Pohorju in Pokljuki. Največje barje na Jelovici je Ledina (23.20 ha), kjer je šotna plast debela 6,5 m. Drugo zelo pomembno visoko barje je Za blatom (13,69 ha) s 6 m debelo šotno plastjo, ki je zarašceno z ruševjem. Visoko barje je močvirje, katerega rastline so z nalaganjem izgubile stik s podtalnico. Zato tukaj uspavajo rastline, ki so prilagojene na pogoje z malo hranilnih in mineralnih snovi.
Dolina Triglavskih jezer
Dolina Triglavski jezer je ena najlepših v Julijskih Alpah. Slovi predvsem po sedmih jezerih in drugih naravnih vrednotah. Jezera ležijo na nadmorski višini med 1319 in 2002 metri. Prvo jezero (Jezero pod Vršacem) je hidrološko ločeno od ostalih, ki napajajo vodno zaledje slapa Savice. Vsako izmed sedmih jezer je dobilo ime po svojih značilnostih.
Rjavo jezero, poleti ga obkroža rjav pas. Mlaka pod Vršaki, pokrita s snegom dolgo v pomlad, zaradi alg zelenkasto Zeleno jezero.
Veliko jezero - jezero v ledvici, največje med sedmerimi jezeri, Dvojno jezero, se ob visokim vodi spremeni v enojno in od okoliškega smrekovega gozda potemnjeno Črno jezero.
Golaki in Smrekova draga - botanična lokaliteta
Trnovski gozd sestavljajo planote Trnovski gozd, Nanos, Hrušica in Banjšice ter dolina Trebušnice.
Celotno območje je pokrito 80% z gozdnogospodarskimi površinami. Na območju Trnovskega gozda, Nanosa in Hrušice prevladujejo strnjeni gozdovi s posameznimi gozdnimi jasami, medtem ko so na Banjški planoti, Gori in v dolini Trebušice mozaično prepletajo kmetijske površine z gozdom. Dve tretjini površja Trnovskega gozda leži med 500 in 1000 m nadmorske višine. Na severni strani je očitna tektonska zasnovanost ob dinarsko usmerjenim idrijskem prelomu, na južni pa se kažejo rezultati tektonskega narivanja mezozojskih apnencev na mlajši eocenski fliš. Na površju so sledi pleistocenske poledenitve, ki je pustila za seboj manjše krnice in morene. Na planotah je značilno precejšnje število jam in brezen. V nekaterih jamah se nabira hladen zrak, zato so jih domačini poimenovali ledenice.