Goriški mah
Ostanek nekdanjega visokega barja, porasel z vresavami, brezovimi in borovo-brezovimi gozdiči, vlažnimi travniki ter ombrotrofnimi (visokobarjanskimi) rastlinskimi vrstami v osuševalnih jarkih. Goriški mah je naravna vrednota zaradi botanične (ostanek nekdanjega visokega barja; rastišče ombrotrofnih in kisloljubnih rastlinskih vrst), geološke (plasti šote kot ostanek nekdanjega barja) in zoološke (nahajališče ogroženih vrst dnevnih metuljev) pomembnosti. Na Ljubljanskem barju je bilo nekoč edino visoko barje v Sloveniji na tako nizki nadmorski višini in najjužnejše v Evropi. Nastalo je le v tistih predelih Ljubljanskega barja, kjer so bila zakisana močvirna tla, ter uspevalo le tam, kjer ga niso dosegle z minerali bogata podtalnica ali najvišje poplave. Človekove aktivnosti, predvsem rezanje šote, osuševanje in spreminjanje v kmetijske površine, so povzročile popolno izginotje visokega barja. Danes na Ljubljanskem barju ni niti fragmentov nekdanjega visokega barja. Goriški mah je le eden od ostankov nekdanjih visokobarjanskih kompleksov, med katerimi so znani predvsem Mali plac na osamelcu Kostanjevica, Bevški mah, Na Mahu pri osamelcu Grmez in Kozlerjeva gošča. Danes so to le fragmenti debele šotne podlage, na katerih ne nastaja več šota. Večino poraščajo acidofilni (kisloljubni) gozdiči rdečega bora, brez in doba kot zadnja faza v razvoju vegetacije visokih barij, le ponekod so, večinoma drugotno, še ombrotrofne (visokobarjanske) rastlinske vrste.
Gozdni rezervat Boč
Na območju krajinskega parka Boč je pet gozdnih rezervatov: Boč, Galke, Plešivec, Mala Kopa in Šodergraben. Kot je raznolika narava, so raznoliki tudi gozdni rezervati na Boču. Gozdne združbe, ki se pojavljajo na območju gozdnih rezervatov, so odsev raznolikih rastiščnih razmer.Gozdni rezervati so pomembni predvsem znaravovarstvenega vidika, saj predstavljajo redka območja prvobitne narave. Pomembni so kot pribežališča in življenjski prostori za mnoge živalske in rastlinske vrste, katerih obstoj je vezan na ohranjen in naravi prepuščen gozd.
Pomembna je tudi vloga gozdnih rezervatov kot izobraževalnih objektov. Iz procesov, ki se odvijajo v gozdovih, kjer narava ubira svoja pota, spoznavamo pomen ohranjanja narave zase ter naše zanamce.
Gozdni rezervat Bukovžlak - Se zbirajo podatki in slike....Naprošamo vse, ki nam lahko pošljejo kaj o tem rezervatu, bomo podarili vstopnico ali karto popustov za ogled Kopra.
Gozdni rezervat Kozlerjeva gošča - Barski gozd na Ljubljanskem barju
Izvor imena
Kozlerjev gozd (oz. Kozlerjeva gošča, pojavlja pa se tudi zapis Koslerjev, Kozlarjev ali celo kar barski gozd) je dobil ime po svojih nekdanjih lastnikih. Plemiška družina Kozler je imela poleg velikih zemljišč v lasti tudi Cekinov grad ter Kozlerjevo palačo, ki je stala približno na mestu današnjega Konzorcija. Najbolj slovit član te družine, Peter Kozler - pravnik, domoljub in geograf iz 19. stoletja - je znan tudi po avtorstvu prvega zemljevida slovenske dežele. Kozlerjeva gošča tako nosi plemenito ime in prav je tako, saj gre za pomemben ostanek posebnega ekosistema.
Kaj je Kozlerjev gozd?
Kozlerjev gozd je največji ostanek gozdnatega visokega barja, kar jih še najdemo na Ljubljanskem barju. Visoko barje nastaja z nalaganjem plasti odmrlih rastlin, ki se spreminjajo v šoto. Na šoti rastejo posebej prilagojene rastline, kot so šotni mah, zelišča in nizki iglavci. Te rastline edine lahko uspevajo v tem okolju z malo hranili in brez stika s podtalnico. Vzpostavitev takega ekosistema traja zelo dolgo - v desetih letih nastane le za kak centimeter šote. Da se v tako okolje vključijo tudi drevesa, seveda terja še dodaten čas. Kar je narava tako dolgo gradila, pa lahko človek hitro uniči.