Seznam naravnih rezervatov v Sloveniji:
- Blato na Jelovici ali Za Blatom na Jelovici
- Dolina Triglavskih jezer
- Golaki in Smrekova draga - botanična lokaliteta, mrazišče in gozdni rezervat v Trnovskem gozdu
- Goriški mah
- Gozdni rezervat Boč
- Gozdni rezervat Bukovžlak
- Gozdni rezervat Kozlerjeva gošča - Barski gozd na Ljubljanskem barju
- Gozdni, delno pragozdni rezervat Boč - Plešivec
- Gozdni rezervat Šumik - gozdni rezervat ob Lobnici na Pohorju
- Greben Smrekovec-Komen
- Hrastov gozd v Krakovem pri Kostanjevici
- Naravni rezervat Huda luknja, Špehovka, Pilanca
- Izvir Save - Zelenci
- Jezerc pri Logatcu
- Log pod Mangartom: sestoj črnega bora
- Mala Pišenca pri Kranjski gori
- Mali Rožnik
- Melišče pod Planjavo
- Meljski hrib
- Morež: južna pobočja
- Mostec
- Naravni rezervat Zlatoličje
- Naravni rezervat Bukov vrh
- Naravni rezervat Lahinjske luge
- Naravni rezervat Mali plac - v bližini kraja Bevke na Ljubljanskem barju
- Naravni rezervat Nerajske luge
- Naravni rezervat Struga
- Naravni rezervat Strunjan
- Notranjski Snežnik
- Obrež
- Orlek - Orleška draga
- Pragozd Trdinov vrh in Pragozd Ravna gora na Gorjancih
- Pragozd Pečke
- Rastišče rumenega sleča
- Rezervat Ormoško jezero
- Škocjanski zatok - v neposredni bližini Kopra
- Naravni rezervat Zelenci
Smrekovec je edino vulkansko pogorje v Sloveniji. Marsikdo ne ve, da je bil svojčas nad Ljubnim ob Savinji aktiven vulkan Smrekovec, zato najdemo daleč naokoli v zemlji kamnine, ki so produkt lave ali pepela. Smrekovški vulkanizem je bil aktiven pred približno 30 milijoni leti v geoloških obdobjih terciarja: oligocenu in miocenu. Vulkanizem je potekal v morskem okolju. Značilni kamenini sta andezit in andezitni tuf. Pod severnimi pobočji Smrekovca poteka periadriatski šiv - tektonska prelomna cona, ki loči afriško in evropsko tektonsko ploščo.
Hrastov gozd v Krakovem pri Kostanjevici
Severno od Kostanjevice se na poplavni ravnici ob Krki razprostira Krakovski gozd. To je eno pomembnejših slovenskih mokrišč in hkrati največje sklenjeno ravninsko gozdno območje hrasta doba, belega gabra in črne jelše. V njem živijo številne ogrožene rastlinske in živalske vrste. V osrednjem delu gozda je iz gospodarjenja izločen 40,5 hektarja velik del, ki je od leta 1952 zavarovan kot pragozdni rezervat. Ob robu tega dela poteka osem kilometrov dolga Resslova pot, imenovana po gozdarju in izumitelju ladijskega vijaka Josefu Resslu, ki je novo tehnično napravo preizkušal na Krki med Kostanjevico in Dobravo pri Šentjerneju. Ressel, ki je bil zaposlen kot gozdarski inženir v kartuziji Pleterje, ima tudi veliko zaslug pri vzdrževanju in kartiranju Krakovskega gozda. Na obrobju Krakovskega gozda, v vasi Malence, sameva stoletni hrast dob, ki s sedmimi metri obsega sodi med tri najmogočnejša drevesa te vrste v Sloveniji.
Naravni rezervat Huda luknja, Špeh ovka, Pilanca

Zelenci so poznani kot talni izviri Save Dolinke. Večina vode priteče podzemno iz Tamarja kjer izvira kot prvi izvir Nadiža - Nadiško šumelišče. Jezerce z izrazito zeleno barvo (odtod tudi ime 'Zelenci') leži v močvirju, ki je ostanek nekdanjega večjega jezera, ki je nastalo po zadnji ledeni dobi. Takrat so potoki izpod Karavank nanesli velik vršaj, ki je pregradil pritekajoče vode iz zahodne strani in nastalo je Podkorelško jezero.
Posebnost današnjega jezerca je, da pozimi ne zamrzne in je njegova temperatura skozi leto v razponu 5~8 °C.
Leta 1992 so bili Zelenci razglašeni za naravni rezervat. Površina naravnega rezervata je 14 ha, največja globina jezerca je 3 m.
Na dnu vrtače južno od Prezida (Zaplana) pri Logatcu je visoko barje, ki je nastalo z zaraščanjem plitkega jezerca. Poleg šotnih mahov tu najdemo značilne predstavnike visokega barja: okroglolistno rosiko (Drosera rotundifolia), nožničavi munec (Eriophorum vaginatum) in navadno mahovnico (Oxycoccus palustris).
Šotišče je v sredini rahlo dvignjeno. Barje nima vidnega pritoka ali odtoka vode; njegova nadmorska višina je 491 m.
Log pod Mangartom: sestoj črnega bora
Nekje živi kralj in njegovo ime je Mangrt. Ima kamnit obraz in je gospodar doline pod sabo. Rad ima ljudi, ki živijo pod njim, s svojim širokim kamnitim plaščem jih varuje pred severnim vetrom. Vedno je z njimi, pozimi in poleti, podnevi in ponoči, a se z njimi nikoli ne pogovarja - je kralj z obrazom mogočne gore. Tudi kralji zbolijo in Mangrt je nekoč zbolel. V njegovo desno ramo se je naselil zmaj. Bil je zmaj s sedmimi glavami in sedmimi življenji. Kralj je dolgo prenašal bolečino, nihče ni vedel za njegovo trpljenje. Njegovi ljudje so brezskrbno živeli v dolini, njegovi dnevi pa so postajali vse hujši. In še strašnejše so bile njegove noči. Nekoč je med dremežem zganil desno ramo in zmaj je z veliko jezo prihrumel na plan.