Mala Pišenca pri Kranjski gori
Od kod ime?
398 m visok Meljski hrib je dobil ime po meliščih na južnem pobočju. Po drugi različici izvira ime iz starodavne tradicije mlinarstva, saj so bili vzdolž obrežja reke Drave nekoč postavljeni številni plavajoči vodni mlini.
Zanimivosti – iz zgodovine in narave
Vsekakor velja omeniti, da so bile na hribu najdene celo sledi keltske postojanke iz 1. stoletja pr. n. št. Kot zbirališče ujed (tri od devetih vrst ujed tukaj celo gnezdijo) pa sodi Meljski hrib med pomembna ornitološka območja. Sicer tukaj gnezdi kar 61 vrst ptic, med drugim tudi pisana in siva penica; med njimi je 13 vrst uvrščenih v rdeči seznam ogroženih vrst ptic Slovenije, 30 vrst ptic pa se zadržuje tod zunaj gnezdilnega obdobja ali prezimuje.
Mostec je naravni rezervat zaradi ostankov močvirskih rastišč in redkih rastlin: rosike, barske vijolice, dlakave mahovnice in močvirske kačunke, ki raste le tukaj. Mostec je tudi rekreacijsko središče s trim stezo, otroškimi igrali in skakalnico.
Po vrstni strukturi večinoma bukov gozd dopolnjujeta gorski javor in jelka. Na Bukovem vrhu zasledimo vse razvojne faze, značilne
za življenje gozda, kar daje pragozdnemu ekosistemu potrebno stabilnost, odpornost proti naravnim ujmam (žled, vetrolom) in samoohranitveno sposobnost. To pomeni, da v pragozdu najdemo mlada, zrela, pa tudi odmrla drevesa, ki še stojijo ali pa ležijo na tleh. Prav razkrajajoča drevesa imajo v pragozdu posebno vlogo, saj zagotavljajo obnovo in predstavljajo pomladitvena jedra pragozda. Poleg tega nudijo življenjske prostore številnim žuželkam, glodavcem, netopirjem in pticam. Stoječe in ležeče odmrlo drevje prispeva kar 15 % celotne lesne mase pragozda, kar izdatno prispeva tudi k pestrosti živalskih vrst (Kovač 1999).
Pragozd Bukov vrh je ostanek nekdanjih večinoma bukovih gozdov v okolici Idrije.
Naravni rezervat Lahinjske luge
Lahinja si je v tej plitvi uleknini na nadmorski višini 148 m zarezala tok v neprepustne ilovnate in glinene naplavine. Zaradi bližine podzemne vode, ki se nahaja praktično na samem površju ali tik pod njim, so se v tem zamočvirjenem svetu razvile oglejene prsti, ki vsebujejo veliko nerazgrajene organske snovi in le malo hranil. Na takih tleh lahko uspevajo le nezahtevne rastline, ki so prilagojene na mokrotne rastiščne razmere. Tako je v lugah razširjena močvirna in hidrofitna ter higrofitna vegetacija, mokrotni travniki in ponekod vrbišča. To vegetacijo sestavljajo različne zeliščne, grmovne in drevesne vrste. Kljub na videz negostoljubnim razmeram so luge izjemno biotsko raznovrstne. Uspevajo sestoji črne jelše (Alnetum glutinosae) in vrb (Salicetum) s trstičjem (Phragmitetum australis) in šaši (Carex sp.) v podrasti.
Mokrišče je nastalo pod izvirom Lahinje pri Mali Lahinji.
Naravni rezervat Mali plac - v bližini kraja Bevke na Ljubljanskem barju
Ljubljansko barje - več kot dvesto metrov globoka poznopliocenska udornina izpred dveh milijonov let, nastala med mnogimi tektonskimi premiki in prelomi prav na stičišču alpskega in dinarskega sveta - skriva v sebi še marsikatero skrivnost nastanka prsti, flore, favne. Kasneje je to udornino z naplavinami zapolnjevala reka, ki je v novejšem času dobila ime Ljubljanica, po kateri so prihajala in odhajala mnoga plemena in ljudstva, Iliri, Kelti, Japodi, Tavriski, Noriki, Rimljani, Langobardi, Slovani. Pokrajina je ostala zaznamovana z njihovo zapuščino.
Na osamelcu Kostanjevica pri Bevkah je danes edino še živo šotnomahovno barje na Ljubljanskem barju in je zaščiteno kot naravni rezervat Mali plac.
