Naravni rezervat Nerajske luge
Lahinja se je v Nerajskih lugah vrezala v neprepustne ilovnate in glinene naplavine. Zaradi bližine podzemne vode, ki se nahaja praktično na samem površju ali tik pod njim, so se v tem zamočvirjenem svetu razvile oglejene prsti, ki vsebujejo veliko nerazgrajene organske snovi in le malo hranil. Na takih tleh lahko uspevajo le nezahtevne rastline, ki so prilagojene na mokrotne rastiščne razmere. Nerajske luge so tako preplet mokrotnih travnikov, nizkega barja in vlažnih depresij. Zaradi opuščanja kmetijske rabe, luge v nekaterih delih že močno preraščajo vlagoljubne grmovne vrste vrbovja in jelševja.
Močvirni travniki ob izlivu Nerajčice v Lahinjo.
Naravni rezervat obsega severno obrežje Strunjanskega polotoka s pripadajočim 200 metrskim pasom morja. Najznačilnejši del je 4 km dolg, do 80 m visok flišni klif, stik morja in kopnega je v celoti ohranjen v bogastvu svojih naravnih oblik in procesov.
Na celotni dolžini klifa so dobro vidne vodoravne plasti laporja in peščenjaka, zanimivi pa so geološki in geomorfološki pojavi kot so nalomljeni skalni bloki, spodmoli, mikrotektonski prelomi in gube, ki so še posebej izraziti na posameznih rtih.
Snežnik najvišja slovenska gora južno od Alp s svojimi 1796 m nadmorske višine viden z večine drugih slovenskih gorskih vrhov. Zaradi svoje višine in osamelosti pa tudi sam nudi čudovit razgled po celotni Sloveniji, tja do alpskih gora, Tržaškega in Kvarnerskega zaliva.
Že pred dvema tisočletjema so goro s snežno belim vrhom poznali kronisti rimskih osvajanj proti vzhodu in jo imenovali Mons Albius - Bela gora.
Janez Vajkard Valvasor je razgledu s Snežnika namenil slikovit zapis: " Ta gora, ki se na splošno Snežnik imenuje, je s svojim koničastim vrhom res pravi prebijač oblakov. Dvigne te tako visoko, da se z njenega vrha lahko tvoje oko sprehaja po vsej deželi daleč naokrog in da lahko tvoji vidni žarki poletijo tudi prek morja v Italijo, Dalmacijo, Hrvaško, Turčijo in vsepovsod naokoli. Gora leži ob hrvaško-dalmatinski meji in jo obdaja strašna gozdna divjina..."
NEM Pragozd Trdinov vrh oblikuje čisti bukovi sestoj z raznodobno stopničasto zgradbo. Bukvi sta primešana gorski in ostrolistni javor, redkeje jerebika in mokovec. Lesna zaloga 655 m3/ ha ni visoka, saj lahko najdemo višjo tudi v gospodarskem gozdu. Za pragozd je značilen velik delež drevesnih orjakov, ki imajo v premeru več kot meter in so visoki do 38 metrov. Življenje pragozda je prepuščeno naravnemu razvoju, zato so številna razpadajoča drevesa sestavni del ekosistema. Pomembna so kot zadrževalci vode in nudijo dom številnim mikroorganizmom, glivam in pticam. Pragozd je zavarovan kot naravni rezervat.
