Pragozd Ravna gora na Gorjancih
Pragozd Pečke leži na SV obrobju Kočevskega Roga na nadmorski višini okrog 900 m. Pečke so po obsegu eden največjih pragozdnih ostankov v Sloveniji, saj je površina pragozda 60 ha. V sestoju prevladuje bukev (55%) nad jelko(44%). Naravni rezervat je izločen iz gospodarskega izkoriščanja in je namenjen zgolj gozdarskemu in biološkemu znanstvenem raziskovanju.
Štiri nahajališča v Sloveniji
Azaleja sodi med ogrožene rastlinske vrste. V Sloveniji imamo štiri manjša nahajališča te znamenite rastline - eno izmed njih skriva tudi na pogled čisto običajen gozd gradna, kostanja in bukve pri Boštanju; rastišče obsega približno dva hektara, na njem uspeva nekaj sto grmov rumenega sleča, ki vsako leto v maju bujno cvetijo in semenijo.
Del nekdanjega veličastnega naravnega procesa reke Drave, ki je dinamično preoblikoval Dravsko nižino, je sedaj preoblikovan v Ormoško akumulacijsko jezero, ki leži na reki Dravi vzhodno od Ormoža in predstavlja sekundarni vodni biotop. Ob jezeru so večja trstišča, močvirna travišča in močvirni gozd. Ormoško jezero je postaja in prezimovališče številnih vodnih ptic – rac, gosi, pobrežnikov, galebov in čiger. Tukaj prezimuje za Slovenijo redek pritlikavi kormoran.
Škocjanski zatok - v neposredni bližini Kopra
Nastanek Škocjanskega zatoka je v veliki meri povezan z urbanim razvojem Kopra in njegovega bližnjega zaledja. Mesto je sprva zraslo na nekdanjem otoku. Med obalo in otokom so vse od rimskih časov nastajali bazeni za pridobivanje soli. Soline pa so gradili tudi v severovzhodnem delu Koprskega zaliva ob izlivu Rižane v morje. Nekdanji Škocjanski zaliv je tako postajal vse manjši in vse bolj zaprt. V začetku 20. stol. so bile soline zaradi padca cene soli postopoma povsem opuščene in prepuščene propadanju, vse dokler jih niso v tridesetih letih 20. stol. z obsežnimi melioracijskimi deli izsušili in preuredili v kmetijska zemljišča. Mesto Koper je bilo tako povezano s kopnim. V času nastanka Luke Koper, ko so med mestom in izlivom Rižane zgradili obsežen nasip, je bil Škocjanski zaliv dokončno spremenjen v zatok. Površina Zatoka se je s širjenjem Luke in spremljajočih dejavnosti kasneje le še zmanjševala.
Zelenci
Zelenci so naravni rezarvat, ki obsega izvir Save Dolinke ter mokrišče Drni. Najdemo ga na skrajnem severozahodu Slovenije, v Dolini, ki je naravna meja med Karavankami na severu in Julijskimi Alpami na jugu. Območje rezervata na nadmorski višini med 832 in 853 m je dolgo okrog 1300 m in v povprečju široko 150 m, v najširšem delu 200 m, v najožjem pa le 20 m. Območje je zavarovano zaradi geomorfološkega, zoološkega, ekosistemskega in botaničnega pomena.
