Krajinski park Kolpa

NARODNI PARKI

KRAJINSKI PARK KOLPA 

Krajinski park Kolpa se razprostira ob mejni reki Kolpi in sicer na območju med Starim trgom in Dragoši, v celoti znotraj občine Črnomelj. Glavna znamenitost Krajinskega parka Kolpa je prav gotovo reka Kolpa s svojo dolino, ki skozi območje parka večkrat spremeni svoj značaj. Na začetku obravnavanega območja med Učakovci in Vinico se dolina odpre proti osrednjemu Belokranjskemu ravniku in se spet zoži pri Podklancu. Tod Kolpa teče v bolj ali manj ozki dolini pod Ziljami in Preloko vse do Žuničev, kjer se dolina do Miličev še izraziteje zoži in tvori kanjon z visokimi, previsnimi skalnimi stenami izmenično na obeh bregovih. Tu reka naredi največji zasuk v svojem toku in potem naprej teče proti severu in severozahodu. Pri Fučkovcih se počasi začenja nižinski tok po ravninskem svetu aluvialnih nanosov, kjer se dolina najbolj razširi.

Rastlinske in živalske vrste

Zaradi naravne ohranjenosti in čistosti ter pestrih habitatskih razmer vzdolžrečnega toka, nudi ugodne življenjske pogoje številnim redkim in ogroženim živalskim vrstam. Med njimi še posebej izstopata vidra (Lutra lutra) in močvirska sklednica (Emys orbicularis), bogata pa je tudi zastopanost ribjih vrst.

V Kolpi lahko najdemo sledeče rečne živali:

kapelj (Cottus gobio)

upiravec (Zingel streber)

zlata nežica (Sabanejewia aurata)

pohra (Barbus meridionalis)

pezdirk (Rhodeus sericeus amarus)

zvezdogled (Gobio uranoscopus)

platnica (Rutilus pigus)

sulec (Hucho hucho)

potočni piškurji (Eudontomyzon spp.)

navadni škržek (Unio crassus)

Javni zavod Krajinski park Kolpa je v zadnjih dveh letih uspel pridobiti od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije nekaj sredstev za ohranjanje biotske raznovrstnosti na kmetijskih in gozdnih zemljiščih. Programska sredstva zavoda in ta posebni vir sta pripomogla, da smo na nekaterih posebno perečih mestih bistveno izboljšali stanje. V minulem letu smo največ pozornosti namenili Suhi dolini pod Sinjim Vrhom, kjer se je po letih prizadevanj končno večje število lastnikov odločilo dati soglasje za brezplačno urejanje zemljišč – košnjo in posek grmovja. Seveda je naša želja, da bi k urejanju pristopili tudi drugi, saj bomo sicer ta biser kulturne krajine, ki je tudi ožje zavarovano območje - Naravna vrednota – državnega pomena Prav tako so se lastniki in najemniki zemljišč obvezali, da bodo skrbeli za očiščena zemljišča tudi v prihodnjih letih. Ureditve površin so potekale tudi v steljnikih Raven pri Vukovcih, Cicibanova dežela v Sečjem selu, površine na Preloki, Marindolu, Miličih in na naravnih spomenikih Vrhovske vrtače, Marindolski steljniki ter naravni vrednoti Žunički steljniki. Ter na drugih manjših površinah na območju zavarovanem kot Natura 2000.

Varstvena območja in ožja zavarovana območja

Park je razdeljen na tri varstvena območja. Prvo varstveno območje obsega aluvialne  ravnice ob reki Kolpi, reko Kolpo, strma in položnejša obrežna pobočja ter območja pomembnejših naravnih vrednot. Drugo varstveno območje obsega pretežno kmetijske  in gozdne  površine, kjer se je zaradi tradicionalne rabe ohranilo naravno ravnovesje in se je izoblikovala značilna krajina z mozaično razporejenostjo krajinskih struktur, z manjšimi zaselki, posamičnimi domačijami in sakralnimi objekti, ter območja namenjena rekreaciji in območja naravnih vrednot. Tretje varstveno območje obsega zaključena naselja s senožetnimi sadovnjaki  in z območji naravnih vrednot, večje zaselke in določena vinogradniška območja.