Krajinski park Radensko polje

NARODNI PARKI

Območje Radenskega polja je naravni in kulturni biser, ki je v svoji sedanji biološki pestrosti nastajal v tisočletnii interakciji narave in ljudi. Razprostira se na dobrih 4 km² , na nadmorski višini 325 m in je najmanjše med devetimi izrazitejšimi kraškimi polji v Sloveniji. Leži sredi dolenjskega krasa tri kilometre jugovzhodno od Grosuplja, na skrajnem jugovzhodnem obronku Grosupeljske kotline in približno 20 km jugovzhodno od Ljubljane.

Polje z vseh strani ga obdajajo strma gozdnata pobočja, le na SZ obrobju je z ravninskim delom odprto na Grosupeljsko polje. Sredi polja se dvigata dva griča. Severno grič Boštanj in na južnem delu osamelec Kopanj, ki je najlepši primer huma dinarskih kraških polj v slovenskem merilu (Lampič in Smrekar, 1998, Topole 1998, Florjanc in Jernejc-Babič 1999)

Logotip Radenskega polja je Sibirska perunika

Barva je modrovijolična in zelena.

Modrovijolična je simol za sibirsko peruniko,vodo, močvirski svet Radenskega polja,
zelena predstavlja življenje, vso floro in favno tega območja. Tudi sama Sibirska perunika ima velik simbolni značaj.Ta vrsta, katere naravna rastišča so prisotna na Radenskem polju, je v celoti odvisna od človeka. Odvisna je od njegove sonaravne rabe zemlje in bi, če bi človek prenehal kositi območje, izginila, preraslo bi jo drugo rastje. V tem pogledu predstavlja bistvo krajinskega parka. Kakovostni in dolgotrajni preplet sožitja in sodelovanja med naravo in človekom, ki ima veliko krajinsko, biotsko in ekološko vrednost. Spodnji trije listi perunike, predstavljajo hkrati tudi tri vode Radenskega polja (Dobravka, Zelenka in Šica), ter hkrati ponazarjajo sinonim za zalive in rokave ter polotočke, ki se ustvarijo ob visokih vodah.

Turizem in rekreacija

Radensko polje ponuja različne načine rekreacije kot so sprehodi, tek in kolesarjenje, jahanje.

TUKAJ je lepljenka ponudbe, ki jo nudi lokacija Grajski vrt Boštanj v povezavi z Radenskim poljem

IZHODIŠČA:

GRAJSKI VRT BOŠTANJ

Primerno izhodišče za sprehod in ogled naravoslovnih in kulturnih posebnosti severnega dela Radenskega polja.

VEČ<<

Kmetijstvo

Večji del polja je za intenzivno kmetijsko obdelavo neprimeren. Na območju rednih poplav namreč uspeva le travinje slabše kakovosti, ki je večinoma kislo.

Kmetijske površine so na območjih, ki jih poplave praviloma ne dosežejo, to je na južnem delu polja, okoli Velike in Male Račne ter na skrajnem severu, na dvignjenem robu okoli Zagradca. Posamezne njive dosežejo le katastrofalne poplave, kar kaže, da so se ljudje znali prilagajati naravnim razmeram.

Kmetijska pridelava služi predvsem zasebnemu namenu. Parcelna struktura je drobna, njive so v ozkih pasovih, pravokotno na ceste in poljske poti, kar oblikuje značilno krajinsko podobo tega dela polja, še posebej v primerjavi z ostalim, poplavnim delom.

VEČ<<

Povezana slika