Krajinski park Strunjan

NARODNI PARKI

Strunjanski polotok je s pomočjo kmetijstva in solinarstva, pa tudi s kančkom sreče, ohranil svoj agrarni značaj in ostal v zatišju intenzivne urbanizacije, ki je zajela slovensko obalo v zadnjih desetletjih. Polotok združuje vse značilne elemente flišne pokrajine obalnega območja. Po južnem pobočju polotoka so med skrbno obdelanimi kmetijskimi površinami razpršena skromna stanovanjska in gospodarska poslopja. V nekaterih lahko še vedno vidimo sledove odprtih ognjišč, zidane štedilnike, pa prizidke z letno kuhinjo ter s kamnom tlakovana dvorišča s klopjo in mizo pod "pergolo" ali pod murvo. Kmetijske površine so s pomočjo natančno grajenih oziroma zloženih kamnitih zidov - škarp, spremenjene v terase. Na tak način so kmetje obdelovalne površine zravnali in s tem preprečili odtekanje vode in odnašanje rodovitne prsti. Na začetku prejšnjega stoletja je bil Strunjan znan predvsem po zgodnji zelenjavi, danes pa postaja vse bolj znan po zlatem jabolku - kakiju. Prazniku kakijev je že nekaj let namenjen konec tedna v prvi polovici novembra.

Zrasel na soli

Sol je bila v preteklosti in je še danes eden najpomembnejših mineralov za človeštvo. Uporabljala se je in se še vedno za konzervacijo živil (pomislimo na kraški pršut), kasneje pa se je uvrstila med nepogrešljive industrijske surovine. Spadala je med važne predmete trgovanja, zato so želele države imeti nad njo monopol. Kraji, ki so imeli možnost pridobivanja soli, tako morske kot kamene, so lahko bistveno izboljšali svoj gospodarski položaj. Za Piran pravijo zato, da je »zrasel na soli«.

VEČ<<

Pinjev drevored

Ko se vozimo po magistralni cesti iz Izole proti Piranu je pinijev drevored najverjetneje ena od prvih stvari, ki jih turist opazi v Strunjanu. Točen datum, kdaj so bila drevesa zasajena ni znan. Strunjančani pravijo, da je bilo to nekje med leti 1920 in 1930.

S svojimi 116 drevesi je strunjanski dvostranski pinijev drevored najbolje ohranjen na območju cele Slovenije. Z njim se lahko primerja le nekoliko krajši odsek v Izoli. Pinijev drevored ima glede na veljavno zakonodajo status:

VEČ<<

Kolektivna znamka

Namen zavarovanja blaga in storitev s kolektivno znamko je poleg združevanja proizvajalcev in ponudnikov kakovostnih proizvodov in storitev na območju Krajinskega parka Strunjan, zlasti zagotoviti razpoznavnost parka, s ciljem doseči čim višjo stopnjo varstva, oziroma nadzora nad načinom pridelave in / ali predelave blaga in storitev. S tem želimo zmanjšati vplive in posege v okolje in naravo. Na tak način je moč zagotoviti najvišjo stopnjo varstva in ohranjanja okolja in narave znotraj Krajinskega parka Strunjan.

več<<

Rezultat iskanja slik za krajinski park strunjan