Naravni rezervat Škocjanski zatok

NARODNI PARKI

Rezultat iskanja slik za naravni rezervat škocjanski zatok

NARAVNI REZERVAT ŠKOCJANSKI ZATOK 

 

Naravni rezervat Škocjanski zatok je 122 hektarjev veliko sredozemsko mokrišče in hkrati največje brakično (polslano) močvirje v Sloveniji, ki je izjemnega pomena zaradi bogate favne in flore. Za vsakogar, ki bi rad doživel zakladnico biotske pestrosti mediteranskega mokrišča v malem, je obisk naravnega rezervata Škocjanski zatok prava izbira.

Škocjanski zatok sestavljata dva dela:

brakična laguna z gnezditvenimi otočki, poslanimi mlakami in poloji, na katerih se razraščajo različne vrste slanuš, in

sladkovodno močvirje z močvirnimi travniki in odprtimi vodnimi površinami, obdano s trstičjem in toploljubnimi grmišči na Bertoški bonifiki.

Nastanek

V Koprskem zalivu sta bila dva manjša zaliva: Stanjonski (Škocjanski), vzhodno od Koprskega otoka, v katerega se je do nedavnega izlivala reka Badaševica in manjši, a globlji zaliv Polje (Val di Campi), severno od izliva reke Rižane. Reki sta odlagali naplavine na dno zaliva. Z velikimi količinami proda, peska in ilovice, ki jih je reka Rižana odlagala okoli Sermina in ob izlivu, je oblikovala obsežno ravnico in delto, ki sta zožili preliv v Škocjanski zaliv.

VEČ<<

Rastline

Škocjanski zatok je polzaprt sistem sladke in slane vode – plitva laguna, ki iz nekoliko globjega centralnega dela postopoma prehaja v območja muljastih tal, ki jih imenujemo tudi poloji. To so slana tla, na katerih lahko uspevajo le slanuše, te pa se združujejo v posebne rastlinske združbe.

Posebna značilnost Škocjanskega zatoka je trstičje, ki ni enako trstičju sladkih voda – v njem poleg samega navadnega trsta (Phragmites australis) ne uspevajo še druge močvirske vrste, pač pa te nadomeščajo halofitne. Edino nahajališče v Sloveniji ima v tem trstišču obmorska triroglja (Triglochin maritimus), redka vrsta morskih močvirij. Tu so še obmorski loček (Juncus maritimus), Cornutijev trpotec (Plantago cornuti) in obmorska nebina (Aster tripolium)

VEČ<<

Cilji in ozadje

Glavni cilj projekta je bil obnoviti in povečati habitate v naravnem rezervatu Škocjanski zatok po industrijski degradaciji v 80. letih preteklega stoletja z namenom ohranjanja ogroženih vrst ptic nacionalnega in evropskega pomena.
Projekt je bil strateškega pomena na nacionalni in mednarodni ravni tudi zaradi naslednjih razlogov:

VEČ<<