NARODNI PARKI




- Triglavski narodni park
- Park Škocjanske jame
- Kozjanski park
- Krajinski park Goričko
- Krajinski park Sečoveljske soline
- Krajinski park Kolpa
- Krajinski park Ljubljansko barje
- Naravni rezervat Škocjanski zatok
- Krajinski park Strunjan
- Notranjski regijski park
- Krajinski park Logarska dolina
- Krajinski park Radensko polje (soustanovitelj: Občina Grosuplje)
- Krajinski park Lahinja
NARAVNI REZERVAT ŠKOCJANSKI ZATOK
Naravni rezervat Škocjanski zatok je 122 hektarjev veliko sredozemsko mokrišče in hkrati največje brakično (polslano) močvirje v Sloveniji, ki je izjemnega pomena zaradi bogate favne in flore. Za vsakogar, ki bi rad doživel zakladnico biotske pestrosti mediteranskega mokrišča v malem, je obisk naravnega rezervata Škocjanski zatok prava izbira.
Škocjanski zatok sestavljata dva dela:
brakična laguna z gnezditvenimi otočki, poslanimi mlakami in poloji, na katerih se razraščajo različne vrste slanuš, in
sladkovodno močvirje z močvirnimi travniki in odprtimi vodnimi površinami, obdano s trstičjem in toploljubnimi grmišči na Bertoški bonifiki.
Nastanek
V Koprskem zalivu sta bila dva manjša zaliva: Stanjonski (Škocjanski), vzhodno od Koprskega otoka, v katerega se je do nedavnega izlivala reka Badaševica in manjši, a globlji zaliv Polje (Val di Campi), severno od izliva reke Rižane. Reki sta odlagali naplavine na dno zaliva. Z velikimi količinami proda, peska in ilovice, ki jih je reka Rižana odlagala okoli Sermina in ob izlivu, je oblikovala obsežno ravnico in delto, ki sta zožili preliv v Škocjanski zaliv.
VEČ<<
Rastline
Škocjanski zatok je polzaprt sistem sladke in slane vode – plitva laguna, ki iz nekoliko globjega centralnega dela postopoma prehaja v območja muljastih tal, ki jih imenujemo tudi poloji. To so slana tla, na katerih lahko uspevajo le slanuše, te pa se združujejo v posebne rastlinske združbe.
Posebna značilnost Škocjanskega zatoka je trstičje, ki ni enako trstičju sladkih voda – v njem poleg samega navadnega trsta (Phragmites australis) ne uspevajo še druge močvirske vrste, pač pa te nadomeščajo halofitne. Edino nahajališče v Sloveniji ima v tem trstišču obmorska triroglja (Triglochin maritimus), redka vrsta morskih močvirij. Tu so še obmorski loček (Juncus maritimus), Cornutijev trpotec (Plantago cornuti) in obmorska nebina (Aster tripolium)
VEČ<<
Cilji in ozadje
Glavni cilj projekta je bil obnoviti in povečati habitate v naravnem rezervatu Škocjanski zatok po industrijski degradaciji v 80. letih preteklega stoletja z namenom ohranjanja ogroženih vrst ptic nacionalnega in evropskega pomena.
Projekt je bil strateškega pomena na nacionalni in mednarodni ravni tudi zaradi naslednjih razlogov: