Park Škocjanske jame

NARODNI PARKI

Rezultat iskanja slik za škocjanske jame

Homerjeva pesnitev opisuje predstave starih Grkov o podzemlju, po katerih so bila vrata v kraljestvo senc ognjeniki in votline. Pred vstopom v onostranstvo Odisej opravi pitno in žgalno daritev podzemnim božanstvom, Hadesu in Persefoni. Homerjev ep, eden najstarejših ohranjenih spisov, ustreza času prve polovice 8. stoletja pred našim štetjem, vendar se naslanja na še starejše tradicije. Iz tega časa so tudi najdbe iz Mušje jame pri Škocjanu. V tem 50 m globokem breznu so arheologi odkrili prek 600 kovinskih predmetov iz obdobja med 12. do 8. stoletjem pr. n. št. Naselji v Škocjanu ter Gradišču, predvsem pa številna grobišča in druge bogate arheološke najdbe dokazujejo, da je imel ta prostor v 1. tisočletju pred štetjem izjemen pomen. Ta se najbolj izraža v Mušji jami. Ožgani razlomljeni predmeti, povečini orožje in živalske kosti iz brezna pričajo, da so v pozni bronasti dobi nad jamo potekali obredi darovanja božanstvom najverjetneje podobni tistim, ki jih opisuje Homer v zgornjem odlomku. Po najdbah sodeč, so v to kultno središče romali iz več sto kilometrov oddaljenih krajev, iz območij Italije, Alp, Panonske nižine, Balkana in Grčije. Stiki z oddaljenimi regijami se odražajo tudi v skupnosti Škocjana, ki izstopa iz istodobne družbe po svojem izjemnem bogastvu in izraziti družbeni hierarhiji. Veličastni vhodi v podzemlje in dramatični prizori vstopa vodá v mračni svet onostranstva so že pred tremi tisočletji dajali Škocjanu veliko simbolno religiozno moč in ga izoblikovali v kultno prizorišče, ki mu težko najdemo primerjave tako na območju Slovenije kot daleč naokrog

Naravna dediščina

predstavlja skupek vrednot in dobrin, ki ji človek lahko razume, osvoji in upošteva. Gre za vezi med človekom in vse bolj odtujeno naravo ter fizičnim in metafizičnim svetom v katerem človek živi. V nasprotnem primeru lahko slišimo pogoste komentarje, da je to neumnost in da se nihče (tisti, ki tega ne osvoji), ne bo podrejal naravi oz. dediščini in da ga to ne briga. Težava je v tem, da taki ljudje gledajo na svet izključno antropocentrično

VEČ<<

Zgodovina raziskovanja

Prvi pisni viri o Škocjanskih jamah izvirajo že iz 2. stoletja pred našim štetjem. Tudi J. V. Valvasor l.1689 opisuje ponor Reke in njen podzemeljski tok. V devetnajstem stoletju so pričeli načrtne raziskave Škocjanskih jam in leta 1890 prišli do Mrtvega jezera. Zadnji večji dogodek je bilo odkritje Tihe jame 1904. leta, do nje so preplezali domačini prek 60 m visoke stene iz Mullerjeve dvorane. Naslednji večji dogodek se je zgodil leta 1990, skoraj 100 let po odkritju Mrtvega jezera. Slovenski potapljači so preplavali sifon Ledeni dihnik in odkrili več kot 200 m novih jamskih rovov.

VEČ<<

Kulinarika

VELIKONOČNI ČAS (nar. “Velika nuč, Velika nuć”)

Velika noč je največji krščanski praznik, ki poteka prvo nedeljo po pomladanski polni luni. Njegove korenine segajo v predkrščansko dobo. Tako naj bi, sledeč zapisu v Slovenskem etnološkem leksikonu, obhajanje Kristusove smrti in vstajenja, zamenjalo staro pogansko slavje ob zmagi pomladno-poletnih duhov nad zimo. Če z besedno zvezo Velika noč označujemo velikonočno nedeljo (nar. “velka, vj’lka n’dela”) in veliki ponedeljek (nar. “vj’lki pondelik”) pa priprave na ta praznik potekajo že teden poprej, v t. i. velikega tedna.

VEČ<<

Rezultat iskanja slik za škocjanske jame